Zadnje dni polni časopise zgodba o Supervizorju. O tem imam svoje mnenje, predvsem s stališča upravljanja storitve. Delno sem o tem že pisal, podrobneje je o tem pisalo Delo, članica KPK in tudi portal Pod črto. A večina odzivov se nanša na preteklosti in iskanje krivca.
Sam mislim, da je bistveno bolj pomembno od tega kaj je bilo, to kaj bo. Namreč zanima me kaj pomeni, da je zdaj baza preseljena? Je tudi povezana z viri podatkov, da se lahko dnevno obnavlja kot do sedaj? Ker to je pravzaprav najpomembneje.
Da se zgodi krivica v preteklosti, neumnosti in nerodnosti je slabo, ni pa edina pomembna zadeva. Večina komentatorjev in novinarjev se spušča na nivo razčiščevanja za nazaj, kar je seveda potrebno, saj se je iz tega potrebno kaj naučiti.
Moja kritika je usmerjena na dva naslova: na vodstvo KPK v zadnjih nekaj letih, ker je dovolilo, da se paradni projekt vodi nesistemsko več let, le na podlagi dobre volje. Če ni bilo znanja pri državnih informatikih, bi bilo pa potrebno zagotoviti sistemsko rešitev z izvajalci. Možnost, da izvajalec ugasne storitev, ki se predstavlja kot državna, ni dobra. To je malomarno poslovanje, in ta kritika ne gre na avtorje ali druge izvajalce, ampak predvsem na tiste, ki so odgovorni, da Supervizor deluje. Morali bi ustvariti formalni okvir, ki ni samo omogočal delovanje Supervizorja, ampak ga tudi zagotavljal. In tu so v celoti padli na izpitu.
Drug naslov za kritiko pa so novinarji in komentatorji, ker jih zanima samo iskanje krivca za nastalo situacijo in ne tudi analiza morebitnih posledic. Iz medijev lahko razberemo, da se je prenesla baza podatkov, ne pa tudi vsa programska oprema, ki omogoča sprotno povezovanje podatkov z viri in obnavljanje podatkov na supervizorju. Če je to res, imamo samo navidezno delovanje Supervizorja z arhivskimi podatki.
In o tem bi bilo potrebno govoriti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar