Indeks kaže, da imamo še precej prostora za izboljšave, saj smo v spodnji tretjini evropskih država po razvitosti digitalne ekonomije in družbe. Z besedami EU, smo med počasnimi državami. Imamo nekaj področij v katere je bilo veliko vlaganj v preteklosti in za katere bi lahko rekli, da so solidno pokrita. Eno takih je npr. povezljivost. In na te smo lahko ponosni.
Na drugi strani je kar nekaj takih, ki so za našo prihodnost vsaj toliko pomembna kot logistične osi ali termoelektrarne, pa žal močno zaostajamo za zastavljenimi cilji. Tak primer je eZdravje, saj smo na 5% zastavljenih ciljev po najboljšem scenariju! Tudi na področju eUprave smo iz visokih mest na lestvicah pred leti bolj nazadovali, kot ne. Če smo še pred nekaj leti dobili prestižna priznanja za najboljšo izvedbo storitev eUprave, bi pričakovali, da bo njena kakovost tudi prepričala državljane, da jo bodo uporabljali. A podatki kažejo, da kljub temu, da smo bili med prvimi, ki je uvedla eUpravo, uporabljenost teh storitev med državljani ne sledi, ampak ostajamo nekje v povprečju.
Uspe nam večinoma takrat, ko uporabnikom predpišemo obvezno uporabo e-storitev. Tak primer so eDavki ali nazadnje eRačuni. Seveda je pomembno, da čimveč ljudi uporablja e-storitve, a do tega bi morali priti s poenostavljanjem postopkov in ne s prislo. Žal pa so pristopi ob uvedbi e-storitev še prevečkrat povsem enosmerni, brez da bi se upoštevalo podatke o uporabi in morebitne težave uporabnikov.
Projektno vodenje, vključevanje bodočih uporabnikov v informacijske rešitve in ustvarjanje WIN/WIN situacije nam ne gre, ne znamo ali nočemo??
OdgovoriIzbrišiNajpomembnejše je da se preko JN razdeli denar ki je na razpolago, če je izplen pod 50% ni nihče kriv. Pogrešam nevpleteno strokovno javnost!!