Spoštovane evropske poslanke in poslanci!
Pišem Vam kot glasnik digitalnih tehnologij RS, predsednik Alumni združenja Fakultete za računalništvo in informatiko UL, računalničar, podjetnik, Evropejec in Slovenec. V četrtek opoldne boste glasovali o predlogu za enotni trg telekomunikacij, oz. svežnju ukrepov za "Povezani kontinent". Rad bi Vas opozoril na usodne posledice za prihodnost interneta in digitalnih tehnologij v Evropi, o katerih bo odločal Vaš glas.
“Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije,” načelo pojasnjuje spremno besedilo slovenskega Zakona o elektronskih komunikacijah. Slovenci, smo poleg Nizozemcev, eni prvih, ki smo nevtralnost interneta do neke mere vpeli že v zakonodajo.
Predlog Evropske komisije je sprva ostro zagovarjal načelo nevtralnosti interneta (tudi po slovenskem vzoru), vendar se je v pogajanjih, pet minut pred dvanajsto razvodenel v obliko, ki nevtralnosti ne zagotavlja več. Na to sem skupaj z glasniki digitalnih tehnologij drugih držav posebej opozoril komisarko Neelie Kroes na zadnjem srečanju glasnikov. Kljub razumnim pojasnilom, katere verjetno poznate in zavidljivim dosežkom paketa, kot so enotna cena mobilnih gostovanj, enotni trg, je to premalo.
Nevtralnost interneta ne more in ne sme biti kompromis. Verjetno se strinjamo, da kakovost vode v vodovodnem omrežju ne more biti del cenovne politike ali velikosti ponudnika. Tudi, če bi tehnologija omogočala, bi bilo verjetno nepredstavljivo, da bi npr. velik francoski ponudnik razsoljene vode iz oceana lahko izrinil lokalne vodovode in pač zakupil vodovodne cevi do Domžal, Brd ali Ivanjkovcev.
In ravno to bo za dostop do informacij omogočil predlog, kakršen je na mizi. Torej, da lahko močni ponudniki zakupijo prednostne pravice za prenos podatkov in vsebin. Ko omogočimo to, je le še pol koraka do časov, ko lahko nekdo s kapitalom, politično ali socialno močjo onemogoči druge pri dostopu do informacij. Pa ni treba daleč v zgodovino, že turški primer prejšnjega tedna priča o tem, kaj se zgodi, ko je vpliv nad infrastrukturo zlorabljen.
Demokratičnost dostopa do vsebin kot so novice, video, glasba, radio in druge bo resno ogrožena, saj manjši in neodvisni ponudniki v Evropi in drugje ne bodo imeli enakomernega dostopa do uporabnikov. Menim, da je ena od velikih vrlin Evrope ravno v preprečevanju enoumja in sprejemanju različnosti. In to lahko dosežemo le z odprtim in demokratičnim dostopom do velike inovacije 20.stoletja - interneta.
Slovenija je svoje stališče že povedala in ga z zakonom uzakonila. Poleg Nizozemske je izjemen primer poguma in pogleda na prihodnost. Zato Vas pozivam, da ta položaj izkoristite in vodite pot, ki smo jo kot država članica že začrtali. V zadnjem letu sem prvič v življenju lahko opazoval moč industrije, ki se združi da bi ohranila zgodovinske privilegije. Videl sem kako se odličen predlog, ki bi kazal smer celemu svetu, kompromisno spremeni in oveni v birokratski latovščini. Ravno prost dostop do novic, podatkov in uporabnikov, o katerem boste glasovali v četrtek, Vam omogoča, da se odločate jasneje.
Prihodnost interneta v Evropi in v svetu je v Vaših rokah. Glas, ki ga boste dali v četrtek bo odločal o tem, kako se bo 28 članic odločalo v naslednjih dveh letih. Od tega bo odvisna Vaša in naša dediščina in prihodnost. To bo glas, ki ga bo spremljal cel svet, predvsem pa mlada generacija Evropejcev, ki sveta brez interneta ne pozna.
Spoštovane poslanke in poslanci. Vaš glas ob glasovanju o amandmajih ob predlogu Povezanega kontinenta bo pokazal, da Evropa ne temelji več le na štirih svoboščinah. Generacije Evropejcev živijo tudi peto - nevtralnost interneta. Zagotovite ji prihodnost!
Z lepimi pozdravi,
Aleš Špetič, glasnik digitalnih tehnologij RS
ponedeljek, 31. marec 2014
torek, 18. marec 2014
Startup Crawl Ljubljana 2014
Slovenska mlada tehnološka podjetja spet odpirajo svoja vrata. Tokrat v petek, kjer bo več kot 20 slovenskih startupov predstavilo kje in kako počnejo kar počnejo. To je redka priložnost za vse, ki jih tovrstno podjetništvo zanima. Še posebej za mlade, ki iščejo svoj prostor pod soncem, saj lahko tako spoznajo najuspešnejša podjetja, ki so nastala v preteklih letih.
Vsi, ki se ga želijo udeležiti lahko pridejo pogledati katerokoli podjetje, ki sodeluje v dogodku. Organizatorji prosijo le, da se na obisk posameznega podjetja prijavite na njihovi spletni strani:
Startup crawl je samo-organiziran dogodek, ki združi slovenske mlade podjetnike. Upam, da se ga tokrat udeleži tudi čimveč predstavnikov države in tistih, ki ustvarjajo podporna okolja, da od blizu vidijo kako tehnološko podjetništvo deluje in kakšno okolje potrebujemo, da bodo mladi našli perspektivo, tehnologija okolje in država pa konkurenčno prednost v svetu.
Vsi, ki se ga želijo udeležiti lahko pridejo pogledati katerokoli podjetje, ki sodeluje v dogodku. Organizatorji prosijo le, da se na obisk posameznega podjetja prijavite na njihovi spletni strani:
Startup crawl je samo-organiziran dogodek, ki združi slovenske mlade podjetnike. Upam, da se ga tokrat udeleži tudi čimveč predstavnikov države in tistih, ki ustvarjajo podporna okolja, da od blizu vidijo kako tehnološko podjetništvo deluje in kakšno okolje potrebujemo, da bodo mladi našli perspektivo, tehnologija okolje in država pa konkurenčno prednost v svetu.
petek, 14. marec 2014
Duh tehnološkega podjetništva
Podjetniki, ki se ukvarjamo z digitalnimi tehnologijami in startupi že nekaj let opažamo kako aktivne so nekatere države pri promociji svojega podjetniškega ekosistema in podjetij. Ponavadi se srečujemo na petih do desetih velikih dogodkih, ki so organizirani na svetu. Značilno je to, da so ti dogodki vidni, da se jih udeležujejo vsi vidnejši investitorji, da tam kar mrgoli novih tehnologij in novinarjev. Skratka vsi tisti, ki v tej, najhitreje razstoči industriji kaj štejejo.
Tistih nekaj deset tehnoloških medijev, ki se tam redno pojavi, dopolnijo največji svetovni mediji in vsi se združijo v eni sami nalogi - odkrivanju odličnih zgodb. Moja izkušnja iz preteklega tedna, ko sem se udeležil festival SxSW v Texasu je, da ni nobena težava za mlado visokotehnološko podjetje iz Slovenije biti za isto mizo na večerji s tehnološkim urednikom portala Yahoo, dati intervju za BBC in biti predstavljeni kot primer tehnoloških trednov za leto 2014 pred tisočglavim občinstvom. In to vse brez PR predstavnikov ali v naprej dogovorjenih dogodkov. Temu so namenjena taka srečanja.
In veliko držav in njihovih pospeševalnih agencij to zelo razume. Na festivalu SxSW je bila gneča med različnimi predstavniki držav, ki so iskali tehnološka podjetja in jih vabili v svoje države, hkrati pa pomagali svojim startupom, da pridejo na dogodek in se predstavijo. Tako me je npr. predstavnik Ontaria poiskal, se predstavil in me v 2 minutah prepričaval, kaj vse dobimo, če podjetje preselimo k njim. Tehnološke vize za Kanado takoj, subvencioniranje prispevkov za plače, delovno okolje in tako naprej. Druge države, so npr. pripravili cele stojnice, kjer so lahko izbrana mlada podjetja predstavila svoje izdelke 30.000 obiskovalcem, za delček stroška, ki bi ga imeli sicer. Pa to niso bile samo velike države, ampak tudi manjše, npr. Nova Zelandija, Irska, Škotska, Quebec, Avstrijci... Nizozemska je delila brošuro, kjer so predstavljali svoje startupe, večje države so se predstavljale še bolj agresivno.
Ko smo o tem govorili, se je seveda hitro pojavili pomislek, da država v recesiji pač tega ne zmore. Grkov res nisem našel, so pa zato bili tam Portugalci, Španci in Irci. Pa tudi neevropske države, ki imajo težave. A ekonomika takega posla je enostavna. Če se najame večji prostor na SxSW je za 200m2 razstavnega prostora strošek najema 16.000 USD, poleg tega pa še cca 5.000 USD za stroške postavitve in pogostitev, je to skupaj 21.000 USD ali 15.000 EUR. Za to ceno se dobi opremljen razstavni prostor, hkrati pa pripada razstavljalcu še 20 kart. Karta sicer stane 1000 USD, torej se z drugimi besedami s spretno potezo lahko za ceno karte udeležencev, pridobi tudi razstavni prostor. Enostavna ekonomika obsega. V primerjavi s stroškom cca 3000-5000 EUR kolikor stane manjša stojnica za eno podjetje, je to kar vabljiva ponudba za startupe. Če je pa to vložek države, pa še toliko bolj.
Spretne države si pri tem zastavijo dva cilja: pomoč uspešnim startupom in promocija ekosistema za startup podjetnišvo. Vsem je jasno, da podjetje, ki zbira evre, da lahko razvije nove produkte, pograbi vsako priložnost, da se lahko v na svojih trgih predstavi.
A zalomi se pri razumevanju zakaj bi vabili druge, da pridejo k nam. Trenutna tarifa za priporočilo inženirja, ki se iz Slovenije preseli v tujino je med 2.000-5.000 EUR. Inženirji odhajajo zaradi zatohlosti, ki vlada pri nas. Plača je drugotni motiv. Če bi vendarle uspeli razviti ekosistem, za katerega bi se zanimali tudi drugi bi se stanje duha spremenilo. Tako pa nas Avstrici in Bolgari prehitevajo po levi in desni. Ker razvoj podjetniškega ekosistema pri nas še vedno sloni le na prostovoljcih, ne pa na sistemskem pristopu.
V zadnje pol leta sem se udeležil 3 velikih dogodkov za visokotehnološka podjeta v svetu (WebSummit v Dublinu, CES v Las Vegasu in SxSW v Austinu) in na vseh se nekatere sistematično pojavljajo in s tem gradijo prepoznavnost ekosistema. Slovenije tam ni, pa bi morala biti. Imamo vse potrebne sistemske mehanizme, vključno z agencijo za pospeševanje gospodarstva, direktoratom za podjetništvo in skladom za podjetništvo. A prepogosto se pojavi znan motiv: postopki so odlični, le rezultatov ni, oz. jih vsak zmeri malo po svoje. Medtem pa uspešna tehnološka podjetja odhajajo v tujina, tista ki so v Sloveniji se pa skrivajo.
Z enostavno odločitvijo, da bo visokotehnološko (startup) podjetništvo eden od stebrov strategije zaposlovanja in razvoja, bi lahko npr. naredili seznam pomembnih dogodkov v svetu, se jih začeli udeleževati in začeli graditi prepoznavnost Slovenije. Tako bi vsaj malo prispevali k povečanju zaupanja vlagateljev, pridobivanju podjetnikov iz drugi držav in pomagali lastnim, da se predstavijo v svetu. Z 10 dogodki letno, 10 stojnicami na dogodek, bi lahko tako predstavili 50-100 startupov svetu in hkrati ciljno promovirali slovenski ekosistem, kar bi izjemno pospešilo umeščanje Slovenije na startup zemljevid sveta.
Organizacija gospodarskih srečanj dogodkov ob obisku državnikov in gospodarska diplomacija morda pomaga industrijskim panogam, a povsem presliši mlada tehnološka podjetja.
Tistih nekaj deset tehnoloških medijev, ki se tam redno pojavi, dopolnijo največji svetovni mediji in vsi se združijo v eni sami nalogi - odkrivanju odličnih zgodb. Moja izkušnja iz preteklega tedna, ko sem se udeležil festival SxSW v Texasu je, da ni nobena težava za mlado visokotehnološko podjetje iz Slovenije biti za isto mizo na večerji s tehnološkim urednikom portala Yahoo, dati intervju za BBC in biti predstavljeni kot primer tehnoloških trednov za leto 2014 pred tisočglavim občinstvom. In to vse brez PR predstavnikov ali v naprej dogovorjenih dogodkov. Temu so namenjena taka srečanja.
In veliko držav in njihovih pospeševalnih agencij to zelo razume. Na festivalu SxSW je bila gneča med različnimi predstavniki držav, ki so iskali tehnološka podjetja in jih vabili v svoje države, hkrati pa pomagali svojim startupom, da pridejo na dogodek in se predstavijo. Tako me je npr. predstavnik Ontaria poiskal, se predstavil in me v 2 minutah prepričaval, kaj vse dobimo, če podjetje preselimo k njim. Tehnološke vize za Kanado takoj, subvencioniranje prispevkov za plače, delovno okolje in tako naprej. Druge države, so npr. pripravili cele stojnice, kjer so lahko izbrana mlada podjetja predstavila svoje izdelke 30.000 obiskovalcem, za delček stroška, ki bi ga imeli sicer. Pa to niso bile samo velike države, ampak tudi manjše, npr. Nova Zelandija, Irska, Škotska, Quebec, Avstrijci... Nizozemska je delila brošuro, kjer so predstavljali svoje startupe, večje države so se predstavljale še bolj agresivno.
Ko smo o tem govorili, se je seveda hitro pojavili pomislek, da država v recesiji pač tega ne zmore. Grkov res nisem našel, so pa zato bili tam Portugalci, Španci in Irci. Pa tudi neevropske države, ki imajo težave. A ekonomika takega posla je enostavna. Če se najame večji prostor na SxSW je za 200m2 razstavnega prostora strošek najema 16.000 USD, poleg tega pa še cca 5.000 USD za stroške postavitve in pogostitev, je to skupaj 21.000 USD ali 15.000 EUR. Za to ceno se dobi opremljen razstavni prostor, hkrati pa pripada razstavljalcu še 20 kart. Karta sicer stane 1000 USD, torej se z drugimi besedami s spretno potezo lahko za ceno karte udeležencev, pridobi tudi razstavni prostor. Enostavna ekonomika obsega. V primerjavi s stroškom cca 3000-5000 EUR kolikor stane manjša stojnica za eno podjetje, je to kar vabljiva ponudba za startupe. Če je pa to vložek države, pa še toliko bolj.
Spretne države si pri tem zastavijo dva cilja: pomoč uspešnim startupom in promocija ekosistema za startup podjetnišvo. Vsem je jasno, da podjetje, ki zbira evre, da lahko razvije nove produkte, pograbi vsako priložnost, da se lahko v na svojih trgih predstavi.
A zalomi se pri razumevanju zakaj bi vabili druge, da pridejo k nam. Trenutna tarifa za priporočilo inženirja, ki se iz Slovenije preseli v tujino je med 2.000-5.000 EUR. Inženirji odhajajo zaradi zatohlosti, ki vlada pri nas. Plača je drugotni motiv. Če bi vendarle uspeli razviti ekosistem, za katerega bi se zanimali tudi drugi bi se stanje duha spremenilo. Tako pa nas Avstrici in Bolgari prehitevajo po levi in desni. Ker razvoj podjetniškega ekosistema pri nas še vedno sloni le na prostovoljcih, ne pa na sistemskem pristopu.
V zadnje pol leta sem se udeležil 3 velikih dogodkov za visokotehnološka podjeta v svetu (WebSummit v Dublinu, CES v Las Vegasu in SxSW v Austinu) in na vseh se nekatere sistematično pojavljajo in s tem gradijo prepoznavnost ekosistema. Slovenije tam ni, pa bi morala biti. Imamo vse potrebne sistemske mehanizme, vključno z agencijo za pospeševanje gospodarstva, direktoratom za podjetništvo in skladom za podjetništvo. A prepogosto se pojavi znan motiv: postopki so odlični, le rezultatov ni, oz. jih vsak zmeri malo po svoje. Medtem pa uspešna tehnološka podjetja odhajajo v tujina, tista ki so v Sloveniji se pa skrivajo.
Z enostavno odločitvijo, da bo visokotehnološko (startup) podjetništvo eden od stebrov strategije zaposlovanja in razvoja, bi lahko npr. naredili seznam pomembnih dogodkov v svetu, se jih začeli udeleževati in začeli graditi prepoznavnost Slovenije. Tako bi vsaj malo prispevali k povečanju zaupanja vlagateljev, pridobivanju podjetnikov iz drugi držav in pomagali lastnim, da se predstavijo v svetu. Z 10 dogodki letno, 10 stojnicami na dogodek, bi lahko tako predstavili 50-100 startupov svetu in hkrati ciljno promovirali slovenski ekosistem, kar bi izjemno pospešilo umeščanje Slovenije na startup zemljevid sveta.
Organizacija gospodarskih srečanj dogodkov ob obisku državnikov in gospodarska diplomacija morda pomaga industrijskim panogam, a povsem presliši mlada tehnološka podjetja.