Biti glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije je čast in dolžnost. Po 18 mesecih in ob začetku novega leta je čas za pregled, kaj je bilo narejenega.
Glasništvo zahteva zavzetega človeka, predvsem pa je izziv, ker ni predpisanih nalog. Vsak glasnik v vsaki državi si jih izbere in določi sam. V slabem letu in pol sem deloval na treh področjih.
Prva naloga je bila povečanje vidnosti glasništva. Izpeljal sem zelo uspešno akcijo zbiranja sredstev za razstavo Goto 1982, kjer se je slovenska računalniška industrija združila in v pičlih dveh tednih in z zbranimi skoraj 15.000 EUR omogočila, da je razstava postala brezplačna za vse. Rezultat je bil izjemen odziv šol in javnosti. Sodeloval sem na številnih posvetih in okroglih mizah in poskušal osvetliti digitalno družbo iz druge, nebirokratske strani.
Nekateri projekti so zahtevali tudi anonimnost. Kjer sem mogel sem pomagal tudi tistim, ki so potrebovali osnovne stvari, kot je računalnik ali podobno. Name so se obračali posamezniki in šole, in poskusil sem jih povezati z darovalci in tako smo nekaterim omogočili vstop v digitalni svet. Na ta del sem še posebej ponosen, predvsem pa hvala vsem darovalcem!
Aktiven sem bil na področju opismenjevanja, ter tako kot ambasador podprl projekt Simbioza in ga tudi predstavil drugim glasnikom po Evropi. Z opismenjevanjem je tudi povezana moja iniciativa za izbirni predmet, kjer bi šolarji opismenjevali starejšo populacijo na mentorski način. Zbrali smo deležnike in tudi začeli priprave, imeli uvodne sestanke na ministrstvu. Pripravil sem izhodišča in zbral deležnike. Po moji oceni bi bil to izjemno uspešen projekt v evropskem smislu in kot tak, je bil tudi sprejet na predstavitvi pred Evropsko komisijo in drugimi glasniki. Ob menjavi oblasti se je projekt ustavil, upam pa da mi ga bo uspelo spet premakniti naprej.
Bolj uspešen je bil RailsGirls, projekt s katerim smo organizirali delavnico za učenje programiranja za ženske. S podporo sponzorja in predvsem prostovoljcev, še posebej Alje Isakovič smo uspeli skorajda v hipu dobiti 600 prijav žensk, ki so se želele učiti programiranja. Ta odziv je presenetil vse in vodil v najuspešnejši dogodek te vrste na svetu. Še bolj pomembno pa je, da se je iz tega razvilo gibanje z dodatnimi delavnicami in projekti, ki uspešno deluje.
Tretje področje mojega delovanja pa je bilo namenjeno digitalnemu podjetništvu. Poskušal sem po najboljših močeh spodbujati mlade za podjetništvo s pomočjo digitalnih tehnologij. Konkretno pa sta področje zaznamovali dva projekta.
V prvem sem želel spodbuditi razvoj slovenskega podjetniškega ekosistema na sistemski ravni. Uspelo mi je pripraviti resen in celosten strateški predlog predlog in ga predstaviti ministroma Žigi Turku in Radovanu Žerjavu. Odziv je bil zelo pozitiven, a kaj ko je že omenjen politična kriza odvzela vso motivacijo z menjavo ministrov. Svoja stališča sem predstavil v pismu tudi novi predsednici vlade, a zaenkrat odziva še ni bilo.
Drugi projekt pa je bil povezan z novim zakonom in urejanjem področja zasebnosti in piškotkov. Tu se je razvnela vroča diskusija med industrijo in informacijsko pooblaščenko. Ponosen sem, da nama je s pooblaščenko uspelo za isto mizo zbrati predstavnike industrije in regulatorjev in jih tako spodbuditi, da je prišlo do sprejemljivejše rešitve za vse.
Za zaključek še nekaj splošnih podatkov. V 18 mesecih nisem imel sredstev ali proračunske podpore. Za delo nisem plačan. Vse potne stroške povezne z opravljanjem funkcije za kakšnih 5 poti v Bruselj je refundirala Evropska komisija. V zadnjem času si poti in s tem povezane nakupe kart urejam sam. Upam, pa da mi bo z ministrstvom zopet uspelo spet vspostaviti odnos, ki bo spodbujal razvoj digitalne družbe. Pozitivni odzivi se kažejo, upam da se bo tak trend nadaljeval.
V 18 mesecih je po moji oceni bilo opravljenih cca. 90-100 delovnih dni prostovljnega dela, namenjenega glasništvu. V tem času sem redno predstavljal iniciative pred komisarko Kroesovo in stremel k čimvečji podpori Bruslja za naše projekte. Stkala so se izjemna poznanstva in prijateljstva z bruseljskimi birokrati, ki z veseljem pomagajo tudi pri projektih, ki so nekoliko manj formalni.
Bilo je veliko iniciativ, želel bi si, da še več. Še bolj pa, da bi jih bilo več uspešnih. Ugotavljam, da sem z vsemi, kjer je bila vključena privatna iniciativa in prostovoljci, bil uspešen. Nekoliko manj tam, kjer smo bili odvisni od državnih inštitucij, a to je tek na dolge proge. Potrebujemo vidnost in izpostavljenost, saj se bo le tako zavedanje pomena digitalne družbe povečevalo.
Veselim se leta 2014, novih projektov in predvsem čimveč vsebin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar