Pred dnevi je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavilo projekt "Jamstvo za mlade". Projekt je namenjen osebam med 15-29 letom in naj bi omogočal zaposlitev ali usposabljenje za mlade.
V dveh letih naj bi bilo za projekt namenjeno 153mio EUR. Pripombe sprejemajo do 12.12.1213 na gp.mddsz(at)gov.si. Tu je moj komentar, ki se nanaša predvsem na vključitev mladih v digitalno družbo. Dokument Jamstvo za mlade je gradivo za javno razpravo. Navaja 38 ukrepov, ki naj bi povečali zaposljivost mladih.
Projekt naj bi naslavljal mlade, ki so po vseh pokazateljih najbolj vključeni del digitalne družbe. Mladi uporabljajo digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju, brez mobilnih telefonov, elektronske pošte in socialnih omrežij ne gre. Svoje naloge napišejo na računalnik, svoje vloge za zaposlitev prav tako.
A vendar so snovalci za Jamstva za mlade spregledali napotke zadnjega sestanka Evropskega sveta, inicative Velike koalicije za digitalna delovna mesta in drugih pozivov naj se države intenzivneje usmerijo v razvoj infomracijske družbe:
Ukrep 2 v Jamstvu za mlade namenja 600.000 EUR napovedovanju bodočih potreb po trgu dela. Lahko prihranimo nekaj sredstev, ki so za to namenjena, če samo pogledamo napoved, ki jo je uporabil predsednik Barroso in jo je objavila Evropska komisija:
Po tej napovedi bo do leta 2016 samo v Sloveniji primanjkovalo 3000 IKT inženirjev. To so delovna mesta, ki jih bomo morali zapolniti, če ne z lastnimi viri pa z uvoženo delovno silo, ali še slabše, z najemom storitev v tujini. Kljub vsemu pa se omejuje sredstva za fakultete, ki take inženirje sistematično izobražujejo in tam odpušča asistente zaradi pomanjkanja sredstev.
Kultura je seveda pomembna za slovensko bit, a vendar statistika dokumenta kaže čemu posvečamo pozornost. Hiter pregled pokaže, da se kultura v dokumentu omenja 20x, digitalno pa nikoli. Od 38 ukrepov ni niti en povezan z delovnimi mesti za informcijsko družbo. Imamo pa kar nekaj takih povezanih s kulturo:
- ukrep 9: Študijski center za področje kulturnih dejavnosti 800.000 EUR
- ukrep 14: Štipendije za specializirane poklice v kulturi 600.000 EUR
- ukrep 26: Usposabljanje mladih ustvarjalcev in zaposlenih v kulturi pod mentorstvom: 1.490.000 EUR
- ukrep 27: Usposabljanje oseb za delo s pripadniki ranljivih skupin (v kulturi): 200.000 EUR
- ukrep 35: Boljše zaposlitvene in samozaposlitvene možnosti na vseh področjih kulture: 600.000 EUR
Kulturo moramo podpreti in ni tarča tega zapisa, je zgolj ilustracija kako izkrivljene prioritete imamo.
Še drugi primer. Na srečo se v Jamstvu za mlade podjetništvo omenja 28x. Ukrepi 19, 21, 37 in 38 so neposredno povezani s podjetništvom. Skupaj je sredstev za to namenjenih 14.800.000 EUR. Kar je dobro, a to so vsa sredstva za podjetništvo. Za frizerje, internetne startupe, peke, električarje, trgovce ...
A ti ukrepi vključujejo tudi že obstoječe projekte kot so Start:up, razpis P2 in novo nastalo iniciativo Projekt za podporo podjetništvu, kjer naj bi združili sredstva že obstoječih projektov in " da s strokovno usposobljenimi kadri vzpostavimo celovito mrežo za presojo podjetniške ideje, usmerjanje v podjetništvo..., usposabljanje za podjetništvo in še posebej spodbudno okolje za najbolj perspektivne mlade, ki želijo postati podjetniki". Nosilci naj bi bili MGRT, MDDSZ, MIZŠ, MK, MKO. Ni jasno kako se bodo uspeli skoordinirati, a velja splošen pomislek: podjetniške ideje presoja trg in ne strokovno usposobljeni kadri.
Namen je seveda hvalevreden, a pregled dokumentov kaže, da gre predvsem za prerazporejanje sredstev iz obstoječih projektov na področju podjetništva. Hkrati ni iz ukrepov razvidne razvojne vizije, ki jo po moje rabimo. Gre za precej široko razdrobljenost ukrepov in sredstev. Nisem strokovnjak za socialna vprašanja, ampak ne razumem, kako nekdo razmišlja o investiciji 250.000 EUR na leto v univerzitetne inkubatorje in napove, da bo to vplivalo na 7000 študentov (ukrep 37).
Ne razumem kako lahko pri tem povsem ignoriramo svojo prihodnost. 153 mio EUR je ogromno denarja. Če vemo, da smo že v informacijski družbi, bi bilo bistveno več pozornosti posvetiti izobraževanju, usposabljanju in podjetništvu, ki temelji na digitalnih tehnologijah. To nas bo zaznamovalo za naslednje desetletje.
Za konec pa še graf iz Statističnega urada RS. V letu 2012 je v Sloveniji diplomiralo (na vseh stopnjah) nekaj več kot 20.500 oseb. Na področju Naravoslovja, matematike in računalništva jih je bilo nekaj manj kot 2.000, torej okoli 10%.
