Evropski svet utemeljuje svoj poziv na temeljnih svoboščinah evropske pogodbe: svobodi ponudbe in svobodi uporabe. Torej možnosti, da lahko vsak ponuja (digitalne) storitve in izdelke v Evropi in da jih uporabniki lahko uporabljajo.
Digitalni glasniki smo bili naprošeni, da v luči sklepov predstavimo svoj pogled na leto 2014.
Moja cilja za leto 2014 sta dva: digitalna ekonomija in digitalna vključenost.
Za našo skupno prihodnost mora digitalna ekonomija v naslednjem letu postati spremljana industrijska panoga v Sloveniji. Še posebej mlada tehnološka podjetja. Nesprejemljivo je, da Evropski svet kot glavni sklep za naslednje leto v okviru Digitalne agende poudarja digitalno ekonomijo, Vrh slovenskega gospodarstva pa o tem ne spregovori niti besede. Slovenski startup podjetniki so tisti, na katere opozarja Evropska komisija, kot temelje hitrega razvoja.
Večina mladih visokoizobraženih se izseljuje iz Slovenije ker imajo priložnost ustvarjati drugje in enostavneje. Pogoje za poslovanje in delo moramo takoj izboljšati in omogočiti, da bodo slovenski podjetniki povezani s Slovenijo ne glede na to, kje se bodo v nekem trenutku fizično nahajali. Pogoj za to, da lahko okolje deljuje je tudi regulatorsko okolje, ki se mora transformirati. Evropa želi izrazito poudariti pomen odpiranja in neomenjevanja. Mislim, da bi temu morali posvečati še večjo pozornost.
Storitve, ki jih razvijajo slovenski podjetniki so konkurenčne po celem svetu. Če so Britanci lahko napovedali, da bodo do konca 2014, 25% javnih naročil za računalniške storitve naročili pri malih domačih podjetjih, ni razloga, zakaj ne bi tudi mi podprli lastno industrijo na podoben način. Časi, ko so informacijske rešitve ponujali le največji ponudniki v državi so minili. Potrebno je znanje, ki je na voljo izkoristiti in oplemenitit.
Digitalna vključenost je druga pomemba tema na katero ne smemo pozabiti. Kljub počasnim začetkom se izkazuje, da inovativni pristopi, ki omogočajo širok dostop do digitalnih tehnologij, obrodijo sadove. Projekt RailsGirls je dokazal, da lahko na enostaven način približamo programiranje vsem. Projekt Simbioza že tretjo leto dokazuje, da interes med starejšimi je. Slovenska iniciativa EU Code Week naslednji teden postaja osrednji digitalni dogodek v EU. Prostovoljstvo je dobro, a tu mora država narediti več.
Pomemben del digitalne vključenosti je tudi način kako so digitalne storitve pripravljene. Danes v Sloveniji vsak državljan uporablja bankomat, mobilni telefon ali kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse to so digitalne tehnologije. Žal je pa še vedno preveč storitev, ki so zapletene za uporabo. Potrebno bi bilo uvesti merila merjenja učinkovitosti in načinov kako poenostavljati storitve, saj bodo tako postale uporabne same po sebi. Začnemo lahko kar pri državnih portalih. Ni potrebno veliko, da bi z boljšo dostopnostjo in poenostavitvami lahko podvojili uporabnost storite, ki jih že imamo.
Še vedno pa ostaja odprto temeljno opismenjevanje, predvsem starejših. Tu je potrebno nadaljevati s s prostovoljnimi projekti, ki prinašajo učinke, hkrati pa seveda tudi vztrajati, da se zadeve rešijo sistemsko z novimi ali pa že začetimi projekti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar