Načrti za leto 2014

Evropski svet je na svojem oktobra sprejel sklepe, ki vpivajo na razvoj digitalne družbe. Če so bili še v preteklih letih cilji Digitalne agende bistve širši, nove prioritete zaznamuje izrazita usmerjenost v digitalno ekonomijo. To postaja za naslednje leto bistvo evropskega razvoja.  Glavni zaključek Sveta je, da je močna digitalna ekonomija temelj Evropske prihodnosti.

Evropski svet utemeljuje svoj poziv na temeljnih svoboščinah evropske pogodbe: svobodi ponudbe in svobodi uporabe. Torej možnosti, da lahko vsak ponuja (digitalne) storitve in izdelke v Evropi in da jih uporabniki lahko uporabljajo. 

Digitalni glasniki smo bili naprošeni, da v luči sklepov predstavimo svoj pogled na leto 2014.

Moja cilja za leto 2014 sta dva: digitalna ekonomija in digitalna vključenost.  

Za našo skupno prihodnost mora digitalna ekonomija v naslednjem letu postati spremljana industrijska panoga v Sloveniji. Še posebej mlada tehnološka podjetja. Nesprejemljivo je, da Evropski svet kot glavni sklep za naslednje leto v okviru Digitalne agende poudarja digitalno ekonomijo, Vrh slovenskega gospodarstva pa o tem ne spregovori niti besede. Slovenski startup podjetniki so tisti, na katere opozarja Evropska komisija, kot temelje hitrega razvoja. 

Večina mladih visokoizobraženih se izseljuje iz Slovenije ker imajo priložnost ustvarjati drugje in enostavneje. Pogoje za poslovanje in delo moramo takoj izboljšati in omogočiti, da bodo slovenski podjetniki povezani s Slovenijo ne glede na to, kje se bodo v nekem trenutku fizično nahajali. Pogoj za to, da lahko okolje deljuje je tudi regulatorsko okolje, ki se mora transformirati. Evropa želi izrazito poudariti pomen odpiranja in neomenjevanja. Mislim, da bi temu morali posvečati še večjo pozornost. 

Storitve, ki jih razvijajo slovenski podjetniki so konkurenčne po celem svetu. Če so Britanci lahko napovedali, da bodo do konca 2014, 25% javnih naročil za računalniške storitve naročili pri malih domačih podjetjih, ni razloga, zakaj ne bi tudi mi podprli lastno industrijo na podoben način. Časi, ko so informacijske rešitve ponujali le največji ponudniki v državi so minili. Potrebno je znanje, ki je na voljo izkoristiti in oplemenitit. 

Digitalna vključenost je druga pomemba tema na katero ne smemo pozabiti. Kljub počasnim začetkom se izkazuje, da inovativni pristopi, ki omogočajo širok dostop do digitalnih tehnologij, obrodijo sadove. Projekt RailsGirls je dokazal, da lahko na enostaven način približamo programiranje  vsem. Projekt Simbioza že tretjo leto dokazuje, da interes med starejšimi je. Slovenska iniciativa EU Code Week naslednji teden postaja osrednji digitalni dogodek v EU. Prostovoljstvo je dobro, a tu mora država narediti več. 

Pomemben del digitalne vključenosti je tudi način kako so digitalne storitve pripravljene. Danes v Sloveniji vsak državljan uporablja bankomat, mobilni telefon ali kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse to so digitalne tehnologije. Žal je pa še vedno preveč storitev, ki so zapletene za uporabo. Potrebno bi bilo uvesti merila merjenja učinkovitosti in načinov kako poenostavljati storitve, saj bodo tako postale uporabne same po sebi. Začnemo lahko kar pri državnih portalih. Ni potrebno veliko, da bi z boljšo dostopnostjo in poenostavitvami lahko podvojili uporabnost storite, ki jih že imamo.

Še vedno pa ostaja odprto temeljno opismenjevanje, predvsem starejših. Tu je potrebno nadaljevati s s prostovoljnimi projekti, ki prinašajo učinke, hkrati pa seveda tudi vztrajati, da se zadeve rešijo sistemsko z novimi ali pa že začetimi projekti.

EU CodeWeek

Naslednji teden se prične Evropski teden programiranja. Gre za izjemen projekt, ki ga je zasnovala in izpeljala Slovenka, Alja Isaković, sicer tudi glavna organizatorka Rails Girls pri nas. V manj kot treh mesecih je EU Code Week postal vseevropski projekt, pod pokroviteljstem Neelie Kroes. Verjetno je na mestu povedati, da je organizacija celega projekta volonterska, a je tudi pritegnila izjemno pozornost v Evropi, vključno z evropsko komisarko!

V Sloveniji se mu je pridužilo nekaj dogodkov v Novem Mestu, Novi Gorici in Ljubljani:

• Mozilla Webmaker 30. november 2013 @ Mozilla Space Novo mesto, Podbreznik 15, Novo mesto
• GoWeb: delavnice HTML5, CSS3 in jQuery 30. november 2013 @ e-Center Nova Gorica
• CodeCatz vs Ustvarjalnik 27. november 2013 @ Zemanta, Ljubljana
• Alumni klub FRI 28. november 2013 @ Ljubljana
• Nežen uvod v igranje s podatki, 25.november 2013 @  Hekovnik, Ljubljana

A še veliko več dogodkov se je v dveh mesecih prijavilo v drugih državah, npr na Hrvaškem z več kot 25 dogodki.

Najbolj uspešni so Irci, saj so v dveh mesecih pripravili več kot 200 dogodkov, in prepričali irskega predsednika vlade, da je danes uradno napovedal EU Code Week Ireland! Še je čas, da se tudi v Sloveniji pridružimo s še večjim številom dogodkov in promocijo po šolah, ustanovah in javnosti!

Bravo Alja!

Učenje računalništva v šolah

Učenci osnovnih in srednjih šol so državljani, ki bodo krojili našo družbo čez nekaj let. Verjeno ni potrebno posebej razlagati, da bo to družba, ki bo povezana, ne bo poznala meja in bo tlakovana z informacijskimi tehnologijami. In na to družbo je otroke potrebno pripraviti. 

Britanski minister za šolstvo je poleti objavil dokument v katerem je orisal nacionalni učni program. Priporočam branje strani 188-189. Britanci so se odločili, da je informacijska družba prihodnost, zato so pripravili program, ki bo namesto Worda, Excela in drugih uporabniških programov učil računalništvo otroke od 5 leta naprej v vseh osnovnih in srednjih šolah. Torej razumevanje, kreativnost in tudi programiranje. Program je obvezen za vse šole v Veliki Britaniji od jeseni 2014. 

Mislim, da bi se slovenski snovalci učnih programov lahko zgledovali po Britancih. Se pa bojim, da bo potrebno malo več poguma kot le zgledovanje. Upam, da se motim. Slovenske šole so zgledno opremljene z vso potrebno opremo, a učni načrt stoji v devetdesetih. Potrebno bi bilo premakniti stvari in to ne čez tri leta, ampak danes.

Slovenski startupi in konkurenčnost 2013

Tudi letos so fantje okoli Silicijevih vrtičkov zbrali pregled slovenskih startupov. Zaključki so pričakovani, startupi cvetijo. Ne gre za statistični pregled, ampak za seštevek znanih podjetij. Zato je verjetno, da so realne številke bistveno večje. Torej če poznamo 150 podjetij, kjer je 1400 zaposlenih mladih je skupna številka verjetno vsaj še enkrat večja.

Na drugi strani so letos slovenski startupi dokazali, da se lahko kosajo s komerkoli na svetu. V navečji pospeševalnik Wayra so se letos uvrstili 3 slovenski startupi (20 izbranih od 3500 prijav). V dveh največjih tekmovanjih na svetu sta zmagovalca slovenska CubeSensors* in Layer. Celtra, Zemanta* in drugi so letos objavili nove investicije, iz tujine. Po ustnem preštevanju so slovenski startupi pridobili 53 milionov USD investicij, večino v tujini. Samo na platformah za zbiranje sredstev KickStarter in IndiGoGo je letos nastopilo 12 slovenskih startupov, pa še nekaj s svojimi neposrednimi prodajami. Do septembra je nekaj slovenskih uspešnih podjetij financiralo slovensko startup hišo v San Franciscu, ki je bila odlično obiskana. Uradniki se seveda niso premaknili, da bi pomagali pri tem projektu. Bi pa prišli na obisk. 

Kot sem že pisal, se pri nas vspostavlja industrija mladih, ki jo ignoriramo. In zato se mladi zdaj že množično izseljujejo. Največji startupi Slovenije že selijo svoje inženirje v San Francisco, New York in London, ker drugače enostavno ne gre več. Okolje je nekonkurenčno, predvsem z okolji ki so v Londonu, Dublinu in drugje.

Na drugi strani imamo pa tiste, ki naj bi skrbeli za okolje. V Sloveniji naj bi bilo 6 družb tveganega kapitala, od katerih le ena resno investira: RSG. A žal tudi Jure Mikuž z vsemi svojimi napori ne more sam držati trga pokonci. Ostali investitorji, kljub podpori države ostajajo praktično nevidni. Angeli so prenehali poslovati, razen nekaj malih izjem kot so Jugo Petković, Borut Rismal in še nekaj drugih. Dolgo napovedovani mikro sklad v katerega naj bi investirali zelo vidni svetovni investitorji se vleče že leto in pol, tudi tokrat po lastni krivdi, ker se sami ne zmigamo. 

Državno sponzorirani inkubatorji delajo po svoje, se trudijo a učinki bi lahko bili boljši. Kot mi je pred časom razložil eden od organizatorjev so oni 'facilitatorji', da ostalo bi morala pa zorganizirati skupnost. Razlika je v tem, da so prvi za to plačani, drugi pa ne. Edini zasebni inkubator/pospeševalnik Hekovnik že nekaj let deluje na moralni pogon. Kljub zelo pozitivnim signalom iz SPS in pripravam, da se bo vendarle nekaj zgodilo, se zadeve še kar vlečejo in ustavljajo na 'višjih inštancah'. Lansko leto je štartal TSstartup*, inkubator ki ga je financiral Telekom Slovenije, a so se tudi tam odločili, da ga po dveh uspešnih generacijah ustavijo, zaradi varčevanja. 

Na najvišji ravni v državi je pa tako, da odgovorni na pozive ne odgovarjajo. Moje pismo mandatarki je ostalo brez odgovora. Minister za gospodarstvo razmišlja o tem kako je na voljo 500 mio EUR za zagon gospodarstva, NLB iz tega naslova dodeli 30mio EUR Gorenju in se na tiskovki hvalijo, da je to tudi za ohranjanje delovnih mest. To je toliko, kolikor so slovenski startupi zbrali denarja v celi zgodovini! Minister za šolstvo ima polne roke s šolstvom, sindikati in zakonodajo, internet in nova ekonomija ga zanimata bolj malo. Mlada podjetja z visokoizobraženimi mladimi, ki ne dobijo zaposlitve in se preizkušajo v podjetništvu ne zanimajo nikogar. Pa bi jih morala. 

Slovenija ima cca. 300 registirani ribičev. A ker je komercialno ribištvo statistična kategorija se s tem sistematično ukvarjamo, spremljamo, dobivamo sredstva in smo ponosni, da imamo ribolov. Ministrstvo za kmetijstvo se z njimi aktivno ukvarja, me pa zanima, če kdo odgovarja s svojo službo, ko strategija ali ukrep ne deluje. 

Zadnjih nekaj let startupi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. Slovenski startupi zaposljujejo ali bodo v kratkem zaposlovali cca. 3000 ljudi. Ko ne uspejo v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi nekaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo. Tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, so pripeti na državne plače in jih zanima predvsem to, kako jih bodo obdržali. 

Vse leporečje ne pomaga nič, če ni rezultatov. Slovenski podjetniki odhajajo v tujino, tuji ne prihajajo k nam. In to je vse kar šteje. Slovenski startupi so očitno konkurenčni v svetu, slovensko okolje pač ne.  

* razkritje: sodelujem pri Zemanti, CubeSensors in TSstartup