Digitalna Agenda EU

Včeraj se je v Sofiji končala konferenca o Digitalni Agendi EU, s poudarkom na oceni realnosti doseganja ciljev. Digitalna agenda ima sicer 101 cilj, a poudarili smo tri glavna področja:

1. Dostop do širokopasovnega omrežja. Kljub temu, da je cilj, da bi  vsa gospodinjstva imela dostop do široko pasovnega omrežja, smo še kar oddaljeni. Kljub temu, da 10% povečanje dostopnosti do širokopasovnega omrežja poveča BDP za 0.5%! V Sloveniji imamo urbana področja še kar dobro opremljena, vendar pa nam drugod zadeve uhajajo z rok.

2. Informacijska znanja morajo biti najvišja prioriteta. Tako na področju inženirjev, kjer se potreba po novih IKT inženirjih povečuje za 3% letno, kakor tudi na področju izobraževanja in vključevanja vseh. Tako e-izključenih, kot tudi vseh tistih, ki dostop imamo, a ga uporabljamo premalo. Estonci so vključili programiranje in razumevanje tehnologij že v prvi razred osnovne šole, Nizozemci uvajajo učenje varne uporabe spleta v šole, Angleži so se lotili celotne predelave e-portalov predvsem z namenom uporabnosti.  Danci imajo e-komuniciranje z državljani obvezno za vse državne organe.  Tu nas čaka še veliko dela.

3. Raziskave in razvoj so področje, ki nam bo omogočilo razvoj. A kaj ko je prenosa med razvojem in gospodarstvom premalo, aplikativnega razvoja  pa še manj. Tudi gospodarske investicije v IT so bile lansko leto v Sloveniji na repu Evrope.

Žal je trenutno stanje tako, da imamo dobro izhodišče, ki ga pospešeno zapravljamo. Na preveč področjih nazadujemo, oz. stojimo na mestu. Kriza je za vse, a če jih si ne znamo postaviti prioritet, bo za nas še malo slabša, kot za druge.

Poročilo o stanju Slovenije kot nas vidi Evropa je tu.

TSstartup

Ko sem pred časom šel do Telekoma Slovenije in smo se začeli pogovarjati o slovenskih startupih, še nisem vedel, da se bo vse skupaj prelevilo v eno najbolj zanimivih zgodb letošnjega leta, vsaj za mlada tehnološka podjetja. Želel sem namreč, da bi največje tehnološko podjetje v Sloveniji pomagalo startup sceni. Z veseljem lahko povem, da nam je uspelo narediti nekaj za skupnost mladih in tehnoloških podjetij, tokrat je glavni igralec Telekom Slovenije!

Danes namreč Telekom Slovenije objavlja TSstartup. Gre za podjetniški pospeševalnik namenjen mladim tehnološkim podjetjem, kjer bo Telekom Slovenije dal najperspektivnejšim na voljo vse kar potrebujejo, da v 4 mesecih pripravijo svojo storitev za trg. Na voljo so posebni prostori, kjer bodo ekipe lahko delale in se družile, testne naprave in telefoni, strežniška infrastruktura, izobraževanje na področju tehnologije, podjetništva in podobno. Kot mentorji bodo sodelovali ustanovitelji večine uspešnih slovenskih  tehnoloških podjetji, še posebej takih, ki imajo izkušnje s tujino. Na koncu pa je za najboljše na voljo celo nagradni sklad! Skratka, 10 mladih ekip bo dobilo na voljo vse kar potrebujejo, da pokažejo kaj znajo in zaženejo svoje poslovanje.

S projektom je Telekom pokazal, kaj je odgovornost največjega tehnološkega podjetja in  da lahko kdaj kdo tudi kaj vrne skupnosti. Še posebej je to dobrodošlo v teh časih. Glede na to, da sem pri nastajanju sodeloval, lahko povem, da ni nobene skrite agende. Nabrali so sredstva in opremo, ki jih že imajo, dali na voljo prostore, ki so sicer prazni, večino stvari organizirali z obstoječimi viri. In v zameno želijo le to, da perspektivni slovenski startupi postanejo vidni in uspešni! S tem pridobi Telekom, podjetja in seveda tudi Slovenija.

S pospeševalnikom je Telekom Slovenije močno zakorakal na startupovski trg. Inicative kot so Hekovnik in Silicon Gardens so na tem trgu naredile ogromno delo, brez vsakih sredstev in izključno prostovoljno. Njihove srčnosti in zanosa ne more kupiti noben denar, a vendar so za zagon startupa potrebna tudi sredstva.

Zdaj pa se je pojavil igralec, ki sredstva ima in jih je dal na voljo. In zelo nespametno bi bilo, da tega ne bi izkoristilo čimveč mladih ekip.

Promocija turizma po internetovsko

Fažana, 9.9.2012

Čez  vikend sem pohajkoval po Hrvaški in posnel tole fotografijo. Po parminutnem brskanju po spletu sem ugotovil, da gre za projekt Najbolje u Hrvatskoj, kjer so se promocije svojega turizma lotili kot mlado internetno podjetje - startup. Namreč, zbrali so partnerje, ki so zadevo sfinancirali, za vsebino so zbrali predloge in glasove  državljanov in nabrali ocene, slike in opise skoraj 3000 lokacij in znamenitosti. Storitev je narejena dinamično, tako da uporabniki ves čas sodelujejo pri kreiranju vsebin. Promovirajo ga aktivno in na vseh mestih, kjer pač lahko.

Za ciljno skupino so pripravili vse potrebno, da jim je vsebina enostavno dostopna, tudi v njihovem jeziku. Mobilna aplikacija lahko deluje brez dostopa do interneta, da se tuji turisti izognejo stroškom mobilnega gostovanja. Dostopna je na vseh komunikacijskih kanalih. Ponuja pošiljanje e-razglednic, geo igro in podobno. Skoraj takoj je le v Applovi trgovini postala ena od 5 najbolje inštaliranih aplikacij za Hrvaško. Skratka, naredili so vidno in odmevno rešitev, ki neposredno promovira glavni vir prihodkov države.  Pa se tu ne spuščam v to kaj je narejeno, ampak predvsem v to kako je narejeno.

slovenia.info, 11.9.2012

E-tehnologije omogočajo povsem drugačen pristop k pripravi in promociji vsebin. Namreč samo objaviti nekaj, kar bi sicer stiskal na prospekt ni dovolj, vsebine se dinamično spreminjajo, uporabniki so zahtevni in pričakujejo več kot le pasivno branje. Predvsem pa e-tehnologije omogočajo neposredno informacijo o uporabi in uporabnosti neke storitve, na katero je potrebno reagirati takoj, storitev ustrezno prilagoditi ali dopolniti.

Dokler bo na nacionalnem turističnem portalu na slovenskem delu rezultat s socialnih omrežij tak, kot na sosedni fotografiji, pač kakega pravega efekta  e-tehnologij ne bo. Na nacionalnem portalu je 56 všečkov in 213 čivkov pridobljenih v 2 letih rezultat, ki bi moral predvsem biti plat zvona pri snovalcih in urednikih portala in ne nekaj, kar bi javno objavljali in se s tem hvalili.

Pa tudi, če gre 'le' za nacionalni portal, ali pa prav zato! Mogoče pa za drugo leto, bi šlo?

Startupi v Sloveniji

Ustanovna pogodba Daisy Tech

Zadnjih nekaj mesecev so slovenski startupi postali popularni. Ko je leta 2001 je Kristjan Pečanac s svojim Daisy Technologies oral ledino in zbral prvi milion tujega kapitala, se mi ni sanjalo, da pravzaprav sodelujem v  podjetju, ki začenja nekaj novega pri nas.
Če smo na Zemanti še pet let nazaj bili eni prvih pobudnikov internetnega podjetništva, je danes slika že povsem drugačna. Nova podjetja in ekipe rastejo kot gobe po dežju in kot kaže nas čaka svetla prihodnost. Sicer marsikdo snobovsko zaplete v debato kaj to startup je, vendar je to drugotnega pomena.
Pomembno je, da so tehnološka podjetja, ki so na začetku, kot tista, ki so tako začela in nekoč bila startup, danes že kar pomembna ekonomska kategorija, predvsem pa zelo hitro rastoča. Če pogledamo spletna podjetja, kot so Zemanta, Outfit7, Celtra in hkrati pa prištejemo še druga visokotehnološka podjetja, kot so Bisol, Akrapovič, PipiStrel, CosyLab in podobni, vidimo da so v pičlih nekaj letih ustvarila nekaj tisoč delovnih mest. Pa nimajo zato nič bolj posebnega statusa ali vidnosti, kot tisti ki nekaj tisoč mest rešujejo ali z njimi neperspektivno životarijo.
Mlada podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnimi tehnologijami so po zadnjem štetju, ki ga je opravil Jugoslav Petković, ustvarila več kot 500 novih delovnih mest v 5 letih, od teh je bilo zadnje 4 kriznih! Pa nihče nič ne vpraša kako in kaj.
Pa vendar je tu nekaj zelo pozitivnega. Ne glede na neperspekivne napovedi, pesimistične dnevne novice, in duhamorno stanje okoli nas, se dogaja da mladi, ki nikoli niso bili podjetniki, razmišljajo o podjetju. O startupu. Še bolje je, da se poskušajo znajti karkor se pač znajo, sprašujejo druge in se družijo.
Zato sem odprl novo stran na kateri bomo poskušali zbrati in vzdrževati čimveč podatkov in povezav, ki jih mladi podjetniki, ki se ukvarjajo z digitalnim podjetništvom v Sloveniji, potrebujejo. Vključuje tudi napovednik dogodkov, ki povezujejo, učijo in omogočajo podjetnikom zvedeti več in spoznati druge. Kdor pozna dogodek ali razpis, ki ga še ni na seznamu, ga lahko vpiše kar preko spletne strani in bo viden vsem.

Related articles

• Boulder in Ljubljana (meeting Brad Feld)
• The Rise of Startup Ecosystems: Silicon Valley vs. New York vs. London