Moja kritika se nanaša na NUKovo poslanstvo v digitalni družbi. Ne morem se otresti občutka, da se sicer tega premisleka odgovorni ne izogibajo, hkrati ga pa tudi ne interalizirajo v projektu. Omogočanje brezžičnega omrežja in kapacitet za digitalno hrambo ni dovolj.
Zadnji 'reset' projekta se je zgodil decembra 2009, ko je vlada naložila pripravo novega natečaja, predvsem tudi v luči novih razmer tehnološko informacijskega razvoja. Z drugimi besedami, svet se spreminja in tudi odgovorni so uvideli, da je po desetletjih načrtovanj potreben nov pogled na vseh skupaj. Po dobrih dveh letih smo ga dobili. A je moje, sicer neuko mnenje, da je nov pogled v luči digitalnih izzivov, še preveč zamegljen.
Zadnje statistike, ki jih imam na voljo so sicer ameriške, a so za ilustracijo povsem zadostne. Ena petina knjig se kupi le v elektronski obliki, prav tako vsak peti prebivalec prebere vsaj eno elektronsko knjigo. Število kupljenih e-knjig se podvoji vsako leto. V zadnjih dveh letih se je izrazito povečala dostopnost osebnih bralnih naprav, pa naj bodo to telefoni, tablični računalniki ali posebne naprave. Razumno je pričakovati, da bomo tudi pri nas deležni enakih trendov. Knjižnice in založniki začenjajo ponujati nove oblike izposoje e-oblik.
In vendar me je presenetila javna objava v katerem se načrtuje monoliten objekt v centru Ljubljane, s 5000 m2 skladišnih prostorov. Razen redkih znanstvenikov, ki res preučujejo originale, povprečni bralec ne bo potreboval fizične knjige. Zato ne razumem zakaj se hrambo knjig leta 2012 pošilja v center mesta. Mar ne bi bilo bolje temeljito premisliti kako se lahko približamo bralcu, študentu, občanu v naslednjih 10 letih? Z velikim skladiščem knjig v centru pač ne. Mar ne bi bilo bolje vložiti denar v pospešeno digitalizacijo vseh gradiv, in to v formatu, ki bi na voljo bralcem preko spleta in sodobnih bralnikov (pa ne govorimo o okornih PDFjih, da ne bo pomote)?
Bi bilo hudo narobe, da bi obstoječe skladišne kapacitete iz stare lokacije NUKa in nove predvidene preselili npr. v Kočevje, ali pa na nekaj drugih lokacij? Kakšna bi bila kapaciteta starega NUKa, če bi bil to prostor srečevanj in ne skladiše? Bi bila temeljita prenova dovolj?
Te ideje niso nove, tudi aktualni minister je argumentiral povsem enako stališče v svojem zapisu o NUK 2.0. Američani temeljito razmišljajo o tem, kako repozicionirati svoje knjižnice. Celo slavna New Yorška javna knjižnica seli svoje skladišče v New Jersey, ker se zavedajo, da je prihodnost digitalna.
NUK bi moral v svojih prizadevanjih aktivno poiskati novo vlogo in načrte razvoja temu prilagoditi. Ni nobenega razloga, da ne bi bili prvi, ki bi našli nove rešitve za nacionalno knjižnico. Smo namreč eni redkih, ki imamo možnost postaviti nekaj čisto na novo in ne le predelovati staro. Čas za to je zdaj, čez dve leti ga ne bo več.
