Uspelo nam je!

Tudi skupina (Photo credit: Wikipedia)

Uspelo nam je zbrati potrebna sredstva, 13.000 EUR, kolikor smo potrebovali, da lahko razstavo GOTO1982 brezplačno odpremo za javnost. Muzej novejše zgodovine bo pripravil pedagoške vsebine, izdali bodo katalog in pripravili učne vsebine za šolarje in javnost. Vse skupaj nam je uspelo v pičlih 10 dneh, od ideje do zbranih sredstev!

Razstava se ne bi zgodila brez prostovoljcev Kiberpipe in Računalniškega muzeja, ki so nekaj let dolgo in potrpežljivo zbirali eksponate. Kakor tudi ne bi mogel pisati tega zapisa brez računalniške industrije, ki se je odzvala in donirala zajetno vsoto, ki bo omogočila, da pokažemo slovensko računalniško zgodovino javnosti. Zgodbi so se pridružila največja podjetja, združenje ZIT pri GZS, srednja in mala podjetja. Posebej sem vesel, da je mnogo posameznikov doniralo sredstva individualno. Med njimi minister Turk, direktorji vseh večjih podjetij in ustanovitelji startupov. Tistih, ki imajo najmanj sredstev, pa vendar so prispevali.

Nekdo je predlagal, da bi poleg Wall of fame navedli tudi Wall of shame. Pa bi bilo tu nerodno, saj je zelo malo od tistih, ki sem jih kontaktiral, reklo ne. Z veseljem pa poročam, da niti eden od tistih, ki so sodelovali v zgodbah slovenskega računalništva v preteklosti, ki sem jih kontaktiral, mojega poziva ni zavrnil. In vsem sem globoko hvaležen.

Naključje je hotelo, da sem glasnik digitalnih tehnologij postal pred kakšnim mesecem in kaj kmalu sem dobil v naročje projekt, ki je bil zanimiv, izvedljiv in hkrati dovolj nostalgičen, da sem se ga lahko lotil z vsem zanosom. Odziv vseh sodelujočih je bil tako pozitiven, da mi to daje upanje in potrditev, da se da marsikaj storiti tudi brez velikih sredstev in dolgih protokolov.

Zato hvala sodelujočim in vsem ostalim vabilo, da obiščejo razstavo GOTO1982!

Zbiranje sredstev - fundraising

Akcija zbiranja sredstev za podporo razstavi GOTO1982 je v prvih dveh dneh zbrala 2700 EUR. Kar nekaj sredstev je še napovedanih, a še ni končnega odgovora, ker v podjetjih potekajo še formalni postopki odločanja.

Medtem se je porodilo nekaj vprašanj, na katere odgovarjam tu:
- to je dobrodelna akcija, v kateri naj bi računalniška industrija pomagala poučni razstavi, ki tako na voljo vsem brezplačno
- s sredstvi se bodo razvile dodatne pedagoške vsebine za učence, dijake in druge
- zbiramo prispevke podjetij in posameznikov, denar se steka neposredno na Muzej novejše zgodovine; nihče ne pobira provizije
- akcija je izključno moja iniciativa in nima nikakršnih političnih ali drugih konotacij
- ne zbiramo minimalno po 50EUR, ampak je vsak evro dobrodošel
- potrebujemo vidnost, zato je zelo koristno vsakršno tvitanje, bloganje in širjenje glasu

Kiberpipini muzejski začetki

Akcija zbiranja sredstev za GOTO1982 je že obrodila prve sadovove in z veseljem poročam, da je v prvem dnevu obljubljenih že 2550 EUR za brezplačno odprtje razstave. Vendar je do cilja še dolga pot, zato je vsaka pomoč dobrodošla.

Sodelovanje vseh je pomembno, saj bomo tako pokazali kaj naša industrija zmore. Najboljša novica pa je, da večina donatorjev ne postavlja nikakršnih pogojev ali dodatnih želja, le z veseljem se odzovejo!

Še kratko o zgodovini. Razstava temelji na Kiberpipinih nekajletnih naporih, da se ohrani računalniška dediščina. Tam se je skupina mladih pred desetletjem zelo entuziastično lotila projekta, da bi zbrala delujoče stare računalnike in jih ohranila za nove generacije. Iz majhnega projekta je nastala odlična zbirka, ki je kmalu prerasel okvire prostorov Kiberpipe in tako je nastala iniciativa za Računalniški muzej, katerega del razstave je tudi del GOTO 1982. In ravno zaradi njih danes lahko govorimo o tem, da bi bil že čas, da Slovenija dobi stalno razstavo računalništva pri nas. In pri tem lahko vsi pomagamo.

Zbiranje sredstev za GOTO 1982

Razstava GOTO 1982 je presegla vsa pričakovanja v odzivih računalniške skupnosti. Muzej novejše zgodovine in Računalniški muzej v nastajanju sta opravila izjemno delo in predstavila razvoj računalništva v pregledni obliki, od Enigme, večjih računskih strojev, ZX Spectrumov pa do slovenskih biserov kot so računalniki Iskre Delte in Gorenja. Kot sem že napisal, menim da bi morala biti odprta za javnost in dostopna vsem.

Zato sem se odločil, da bo ena prvih iniciativ, ki jih bom izpeljal kot glasnik digitalnih tehnologij, zbiranje sredstev, ki bodo omogočila odprtje razstave GOTO 1982 brezplačno za javnost.

Z zbranimi sredstvi bomo omogočili:
- da bo razstava brezplačno odprta za javnost
- dodaten pedagoški in družabni program, ki bo javnosti še dodatno približal računalništvo in njegov razvoj pri nas
- izdajo kataloga razstave

Presežna sredstva bomo namenili delovanju in zagonu Računalniškega muzeja, ki trenutno gostuje v najetih skladiščnih prostorih in posluje predvsem s pomočjo prostovoljcev.

Akcijo zbiranja sredstev pričenjamo danes in potrudili se bomo, da bomo do 21.6.2012 zbrali 13.000 EUR, kolikor je potrebno za načrtovane aktivnosti. Menim, da bi računalničarji to lahko zbrati in tako prispevali družbi. S tem bomo tudi pokazali, da se z malo dobre volje da premakniti marsikaj in narediti nekaj dobrega.

S pozivom za donacijo želim nagovoriti vse, posameznike in podjetja, katerim računalniki omogočajo uspešnost in delo. Z veseljem poročam, da se je kot prvi akciji pridružil minister Žiga Turk z osebno donacijo za podporo razstavi in s tem postavlja zgled za vse. Vabim vse računalničarje, pedagoge in podjetja, da se vpišete na seznam donatorjev, da vam lahko pošljemo potrebna navodila in morebitno dokumentacijo za sodelovanje v akciji. Ker želimo v akcijo vključiti širok krog prijateljev, bomo akcijo dnevno spremljali na mojem blogu, kakor tudi na tviterju oznako #GOTO1982.

Prosim tudi, da posredujete ta poziv vsem posameznikom in podjetjem, ki bi sodelovali v skupni akciji, ki je namenjena razširitvi in popularizaciji računalništva pri nas.

Komentarje, vprašanja in predloge lahko pošiljate neposredno na moj elektronski naslov, več informacij dobite tudi pri gospe Ireni Ribič, 01/ 300 96 33, irena.ribic@muzej-nz.si.

Prvi slovenski CoderDojo je uspel!

V soboto je Dušan organiziral prvi slovenski CoderDojo. Ideja je, da se otroke in mladostnike navduši in vpelje v svet računalništva s pomočjo programerskih delavnic ali klubov. Dušan je idejo pograbil in jo udejanil pri nas.

O uspešnosti ideje priča tudi dejstvo, da ko sem ga pred časom vprašal, če lahko še enkrat tvitnem o projektu, je odgovoril: "Joj ne, vse je že polno..."

Še pomembnejša je pa lekcija, ki smo jo vsi dobili. Marsikaj se da postoriti tudi brez dolgih sestankov, učenih modrecev in dolgih načrtovanj. Potrebno je malo dobre volje in se da vse.

Dušan in mentorji se lahko tokrat pohvalijo, da so skoraj 20 nadebudnežem pokazali nekaj novega in jih vsaj malo navdušili za svet računalništva.