Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani predstavili razstavo o razvoju računalništva pri nas, Goto 1982. V muzeju so se v sodelovanju s partnerji močno potrudili in moram reči, da je obisk skorajda nujen za kogarkoli, ki z vsaj malo nostalgičnega spomina gleda na svoj prvi računalnik ali razvoj dela in družbe v zadnjih 30 letih. Da ne govorimo o vseh tistih, ki šele vstopajo v ta svet in želijo izvedeti več!
Zame je še posebej zanimiva, saj sem pred leti od blizu spremljal nastajanje Kiberpipinega muzeja računalništva, ki je (upam) bil tudi del inspiracije za rastavo.
Na moje veliko presenečenje je bila otvoritev rastave živa in nabito polna. Ampak tisto, kar me je najbolj presenetilo so bili pa komentarji obiskovalcev: "ej, tole je bil pa moj taprvu", "ti, a veš, da so v Zuseju imeli še štekar, da si je serviser lučko prižgal", "vau, lej tetris", "tole bi imel kar doma" in podobnih. Presenetljivo je, kako je nek stroj res postal fenomen in kako vzbudi čustva pri ljudeh, kjer jih ne bi pričakovali. In koliko živih zgodbic se zgodi, ko gledaš nekaj kar je tako oprijemljivo.
Kakorkoli, rastava je zelo zanimiva in vredna ogleda, saj nam pokaže muzejske eksponate stroje, ki smo jih še včeraj uporabljali.
Žal na spletni strani Muzeja novejše zgodovine nisem uspel razbrati ali je razstava brezplačna ali ne, zato sem se pozanimal po telefonu in žal ni.
Pa bi morala biti. Pa da ne bo pomote, ne tako da se od nekega ministrstva dobi za to denar, ampak tako da se zbere denar od industrije, ki jo je izum računalništva omogočil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar