Goto 1982

Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine  v Ljubljani predstavili razstavo o razvoju računalništva pri nas, Goto 1982. V muzeju so se v sodelovanju s partnerji močno potrudili in moram reči, da je obisk skorajda nujen za kogarkoli, ki z vsaj malo nostalgičnega spomina gleda na svoj prvi računalnik ali razvoj dela in družbe v zadnjih 30 letih. Da ne govorimo o vseh tistih, ki šele vstopajo v ta svet in želijo izvedeti več!
Zame je še posebej zanimiva, saj sem pred leti od blizu spremljal nastajanje Kiberpipinega muzeja računalništva, ki je (upam) bil tudi del inspiracije za rastavo.
Na moje veliko presenečenje je bila otvoritev  rastave živa in nabito polna. Ampak tisto, kar me je najbolj presenetilo so bili pa komentarji obiskovalcev: "ej, tole je bil pa moj taprvu", "ti, a veš, da so v Zuseju imeli še štekar, da si je serviser lučko prižgal", "vau, lej tetris", "tole bi imel kar doma" in podobnih. Presenetljivo je, kako je nek stroj res postal fenomen in kako vzbudi čustva pri ljudeh, kjer jih ne bi pričakovali. In koliko živih zgodbic se zgodi, ko gledaš nekaj kar je tako oprijemljivo.
Kakorkoli, rastava je zelo zanimiva in vredna ogleda, saj nam pokaže muzejske eksponate stroje, ki smo jih še včeraj uporabljali.
Žal na spletni strani Muzeja novejše zgodovine nisem uspel razbrati ali je razstava brezplačna ali ne, zato sem se pozanimal po telefonu in žal ni.
Pa bi morala biti. Pa da ne bo pomote, ne tako da se od nekega ministrstva dobi za to denar, ampak tako da se zbere denar od industrije, ki jo je izum računalništva omogočil.

Brez skrbi, kar naprej!

Pred seboj imam najnovejšo knjigo Brez skrbi, kar naprej!  Gre za knjigo, ki poskuša na prijazen način predstaviti računalnik in uporabo svetovnega spleta, kot pravijo avtorji, seniorjem, starejšim in ostalim odraslim.
Ne želim pisati recenzije, saj se ne čutim dovolj kompetentnega, da bi opisoval tekst skozi oči nekoga, ki se prvič spopada z računalnikom, oz. se ob tem počuti še vedno nekoliko negotovo. Lahko pa povem, da je na prvi pogled zelo simpatična. Predvsem je zanimiva, saj uporablja veliko slik najbolj uporabnih spletnih strani in storitev pri nas, in tako daje bistveno bolj praktičen občutek, kot če bi bilo vse zelo abstraktno opisano.
Poskus založbe, da pripravi tovrstni izdelek po tržnih pogojih je vreden vse pohvale. Zato knjigo priporočam vsem, ki si želijo razumeti računalnik in svetovni splet še nekoliko bolje. Predvsem pa pozivam vse, ki imajo v svoji družini koga, ki bi mu lahko a knjiga prišla prav, da knjigo kupijo in mu jo podarijo - s tem bomo pomagali bralcu, podprli pogumno potezo založbe in storili nekaj koristnega - predvsem za naše seniorje!
Kakorkoli, občinstvo bo povedalo svoje, a jaz že vem, da jo bom podaril najzahtevnejšim kritikom - svojim staršem.

IKT in startupi

Kot sklepni dogodek dneva informacijske družbe smo pripravili okroglo mizo na kateri so nastopili:

Maja Tomanič Vidovič, Slovenski podjetniški sklad
Tone Stanovnik, Špica International
Matej Kurent, Calypso Crystal

Posnetek okrogle mize je na voljo na:
https://video.arnes.si/portal/asset.zul?id=mSNR8HXgKENihGKfOp1gZ3tw

Portal E-demokracija

Na prejšnji zapis o nizkem uspehu e-participacije  v raziskavi ZN se je odzval Andraž Pernar z direktorata za informatiko in elektronske storitve. Opozoril je, da so ZN hkrati z nizko oceno e-participacije v eni raziskavi, nagradili Slovenijo z nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi ravno za projekt, ki e-participacijo izboljšuje:

"Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjemu vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Predvsem pa je ta del zelo koristen za nevladne organizacije (NVO), strokovne ter laične javnosti, ki na takšen način lahko sproti podajajo pripombe in predloge ter tako prispevajo k boljši zakonodaji. Tehnološki del projekta vodi Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, za vsebinski del pa je pristojna Služba Vlade RS za zakonodajo. "

Zdi se mi naravnost odlično, da se državni uradniki tudi odzovejo na zapise v javnosti in reagirajo. To je prava tenkočutnost in profesionalen odnos do državljanov. Andraž, hvala!

Storitev lahko vsak uporabi na portalu e-demokracija. Nimam pa podatkov, koliko je obiskan, uporabljen in koliko so predlogi, podani preko portala tudi upoštevani. Upam pa, da so si avtorji in skrbniki portala zadali za naslednji cilj tudi promocijo in približanje storitve čim širšemu krogu državljanov. Le če bo široko uporabljen, bo  tudi koristen.

IKT in startupi v Sloveniji

Jutri bo še zadnji dogodek v okviru dneva informacijske družbe. V Tehnološkem parku Ljubljana bo potekala okrogla miza z naslovom IKT in startup podjetja.

Na okrogli mizi bomo obravnavali vpliv malih, novih start-up podjetij na informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), hkrati pa se bomo poskušali prebiti do odgovora, kakšne so prednosti takšne vrste malih podjetij. Kje so meje in kaj lahko podjetniki naredimo, da bi bili še uspešnejši? Kako lahko država vzpodbudi razvoj IKT s pomočjo malih podjetij in kaj na tem področju lahko stori in nudi Slovenija?

Kot paneliste  sem povabil Majo Tomanič Vidovič, direktorico Slovenskega podjetniškega sklada, ki nam bo lahko iz prve roke predstavila in komentirala oblike pomoči in spodbud, ki so v Sloveniji na voljo. Pridružil se nam bo tudi Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor Špice International, ki je bilo startup pred 20 leti, zdaj je pa že uveljavljeno podjetje, ki posluje v več državah. Tretji panelist bo Matej Kurent, podjetnik, ki trenutno deluje v dveh podjetjih, v preteklosti je pa tudi bil že na obeh straneh mize, tako podjetnik, kot tudi investitor.

Vabim vse, ki vas ta tema zanima, da se nam jutri ob 14h pridružite v TPLJ, konferenčna dvorana stavbe B. V pravi maniri e-sodelovanja tudi prosim za vprašanja in teme,  ki vas zanimajo in zastavili jih bomo panelistom. Na Quori je temu namenjena posebna stran, vesel bom vsakega predloga, lahko mi jih pa pošljete tudi po mailiu ali pa vpišete kot komentar na ta blog.

Raziskava o e-vladanju v Sloveniji

Združeni narodi so prejšnji teden objavili raziskavo E-government survey 2012, ki meri razvoj in uspešnost uvajanja digitalnih tehnologij in njihovo uporabo v vladanje in vključevanje državljanov.

Raziskava je razdeljena na več delov. Na področju e-vladanja meri kako uspešno države vpeljujejo IKT tehnologije v procese državne uprave. Ti vključujejo tako sodelovanje državljanov, spremljanje in izvajanje storitev države.

Slovenija se je uvrstila na 25. mesto na svetu in v sredino lestvice evropskih držav na kar smo lahko upravičeno ponosni. Še bolj vzpodbudno je, da smo na lestvici zrasli glede na preteklo obdobje in da smo 5 na lestvici novih voditeljev (emerging leaders). Trend je odličen.

Na področjih, ki merijo količino storitev, ki so na voljo, človeškega kapitala in infrastrukture smo povsod v povprečju EU. Dober znak je pa, da smo vsa ta področja izboljšali.

Zaskrbljujoč znak je pa nizek indeks e-participacije, ki meri vključenost in sodelovanje državljanov v procesih odločanja s pomočjo informacijskih tehnologij. Z drugimi besedami, Slovenija ima dobro e-upravo in njene storitve, a večina jih je enosmernih. Torej država nam je omogočila storitve, hkrati pa šibko upošteva, ne spodbuja, oz. ne omogoči, da bi državljani s svojimi pobudami sodelovali v procesih odločanja.

Zanimivo je, da v tem nismo osamljeni, saj je relativno veliko držav, ki imajo večino indeksov visokih, neuspešnih orav na področju e-participacije. Države z mlajšo tradicijo e-storitev, so uporabile novejše tehnologije, ki omogočajo boljšo vključenost, socialno mreženje in sodelovanje. V Sloveniji temu področju nismo posvečali dovolj pozornosti in rezultati so zato slabi. Zato upam, da bodo odločevalci e-storitev to upoštevali in naslovili še zadnjo sivo cono, ki jo imamo na državnem e-zemljevidu.

Dan informacijske družbe

Danes je svetovni dan informacijske družbe.  Združeni narodi so ga razglasili na dan prve mednarodne telegrafske konference v letu 1865. 150 let nazaj se je rodila industrija, ki je začela prenašati informacije na daljavo, prvič v zgodovini človeštva, brez kurirjev. S tem so bili postavljeni temelji za današnjo informacijsko družbo.
Živimo v družbi, kjer je svet lahko blizu kot še nikoli, kjer je državna uprava na dosegu roke in kjer  lahko s pomočjo novih tehnologij naredimo več in hitreje kot kadarkoli prej. A ravno zaradi hitrosti razvoja, se dogaja da puščamo za sabo ljudi, ki so nepovezani in jih s tem le izključujemo.
Dan informacijske družbe opozarja na to, da prednosti informacijske drružbe niso le pravica, so tudi dolžnosti. V Sloveniji je 30% gospodinjstev brez računalnika in kar 90% starejših od 65 let, ki nikoli niso uporabili interenta. Na tehničnih fakultetah je še vedno večinsko moška populacija. Vse to so vprašanja o katerih moramo spregovoriti v okviru treh področij:

intrastruktura: Slovenija ima relativno dobro infrastrukturo. Imamo šole z računalniškimi učilnicami, knjižnice, kjer je na voljo internet, vedno več mest omogoča brezplačen dostop do interneta. Vendar je še veliko za postoriti, posebej na področju socialne izključenosti, ki povzroča tudi e-izključenost. Če nekdo nima dostopa do računalnika ali pametnega telefona, ne more biti e-vključen.

e-opismenjevanje:  Storiti moramo več na področju e-pismenosti, na pomoči tistim, ki se prvič spoznavajo z računalnikom in e-tehnologijami, predvsem starejšim. Tu lahko vsak pomaga in na dolgi rok  pomembno prispeva k e-pismenosti.

uporabnost e-storitev: Imamo veliko storitev, dobro e-upravo in podobno. A pogosto premalo pozornosti posvečamo uporabnosti teh storitev. E-storitev je dobra le, če jo uporabniki tudi uporabljajo. Tu morajo več postoriti razvijalci storitev, naročniki in ponudniki.

Spletno programiranje za otroke in mladostnike

Danes me je prijetno presenetil tvit Dušana Omerčeviča (@dusano). Organizira prvi slovenski dogodek namenjen mladim programerjem - CoderDojo. Vabljeni vsi od 7. do 18. leta starosti v soboto 2.junija na Zemanto v Tivoliju, kjer bo dan posvečen spletnemu programiranju in programiranju igric. Mladim programerjem bodo mentorji pokazali in pomagali odkrivati novo znanje in izkušnje.

Dušan poziva mentorje kot tudi starše, da se dobijo v Tivoli Pubu v petek 18.5. ob 16h, da se dogovorimo za plan. Vabljeni vsi, ki jih zanima programiranje in internet. Za vse mlajše od 12 let, je prisotnost odrasle osebe obvezna, super bi pa bilo, če lahko tudi aktivno pomaga pri metoriranju svojega varovanca.

To je odlična priložnost, da se otroci in mladostniki spoznajo s spletnim programiranjem in spletnimi tehnologijami.

Bravo Dušan!

Related articles

• 1st Slovenian CoderDojo

Glasnik digitalnih tehnologij

Slovenia (Photo credit: phault)

Včeraj me je vlada RS imenovala za glasnika digitalnih tehnologij. Zato začenjam tudi novi blog, tokrat v slovenščini. Moja vloga glasnika je neplačna in prostovoljna, namen je pa povečevati vključenost v informacijsko družbo.

Z imenovanjem glasnika digitalnih tehnologij se je Slovenija pridružila iniciativi evropske komisije za večjo vključenost vseh v digitalno družbo in prihodnost. Glasnik digitalnih tehnologij (Digital Champion) je neodvisna in nevladna vloga, katere namen je povečati zavedanje in vključenost digitalne družbe. 

Digitalna družba niso le stroji. Digitalno družbo predstavljajo tudi ljudje, ki uporabljajo digitalne tehnologije, da lažje delajo, komunicirajo in sodelujejo. Digitalni svet  je svet, kjer ni nihče izključen, kjer lahko vsakdo dostopa do informacij, storitev in znanja. Je svet kjer ljudje lahko naredimo več, bolje in hitreje. In kjer nam zato ostaja več časa za vsebino in soljudi. In vendar še vedno 1 od 4 Evropejcev ni imel stika s svetovnim spletom, v Sloveniji je še vedno 30% gospodinjstev, ki nima računalnika, in še vedno imamo sive lise, kjer hiter dostop do svetovnega spleta ni samoumeven. 

Slovenija ima dobre razvite storitve sodelovanja države z državljani, vendar jih premalo uporabljamo. Slovenski učenci imajo  dober dostop do računalniškega znanja, a uporaba digitalnih tehnologij je pogosto omejena na delo v šoli in z vrstniki. Slovenska visokotehnološka podjetja razvijajo storitve za slovenski in svetovni trg, a o njih premalo vemo. 

Zato je ključno, da se odzovemo na izive, ki bodo omogočili, da bomo slovenci zgled za sodobno digitalno družbo, kjer bo vsakdo imel dostop do digitalnega sveta, kjer bo  medgeneracijsko sodelovanje zbližalo generacije in kjer bo enostavno dostopna država partner državljanu.

Z aktivnim sodelovanjem želim prispevati k sodobni digitalni družbi, pomagati pri večji vključenosti vseh in izboljšavi digitalnih storitev in tehnologij.